RSS

Srednjeveški trg Rogatec



TRG ROGATEC

Rogatec kot trg se prvič omenja leta 1283. Nastal je pod okriljem gradu Gornji Rogatec in graščine Strmol.
Njegova prometna vloga ob križišču pomembnih poti in obmejna lega sta omogočili razcvet trgovine in obrti. Zaradi izjemne pričevalne vrednosti ohranjene srednjeveške zasnove trga, dveh cerkva in dveh gradov je trško jedro razglašeno kot urbanistični spomenik.

Srednjeveški trg leži na levem bregu potoka Draganja, ki teče v tesni dolini med dvema hriboma. Severno od tod Donačka gora, južno reka Sotla z državno mejo, na nadmorski višini 220 m. Prvi zapisi o Rogatcu segajo v leto 1130, ko se omenja pod nazivom Purch von Rohacz. Ime se v poznejših listinah še večkrat uporablja v različnih inačicah – Roas, Rohats, Rohates, prvotno ime pa je gotovo bilo slovensko in bržkone izvira iz besede rog po Rogaški ali Donački gori, ki ima na pogled z zahoda obliko roga. Trg je nastal pod okriljem danes razvaljenega gradu Gornji Rogatec in obnovljene graščine Strmol, ki je bila v 15. stoletju postavljena na nasprotni strani grajskega hriba. V 14. in 15. stoletju se Rogatec večkrat imenuje mesto (oppidum), saj je imelo obzidje z dvojnimi vrati, zaradi premajhnega števila prebivalcev pa mestnih pravic ni nikoli dobilo. V tem času je bil Rogatec najpomembnejše tržno naselje v krški posesti in med najpomembnejšimi v Savinjski marki. Njegova prometna vloga ob križišču pomembnih poti in ne nazadnje obmejna lega, mu je omogočila razcvet trgovine in obrti in s tem blagostanje trških prebivalcev. Trg je večkrat pogorel, tako da so sedanje fasade večinoma iz bidermajerskega obdobja. O poseljenosti pokrajine že v rimski dobi priča kamniti relief krilatega zmaja, ki je vzidan v fasadi stanovanjske hiše v južnem delu trga. Svojevrstna posebnost so stari portali in stopnice, ki so bili izdelani v ložanskih kamnolomih in pričajo o cvetočem obdobju kamnoseške obrti v Logu v 19. stoletju in 1. polovici 20. stoletja (kamniti brusi). Trg ima osrednji pravokotno zasnovan tržni prostor, ob katerem so nanizane pravilne trške parcele. Vzporedno z njimi se je za vzhodnim nizom trških stavb izoblikovala gospodarska ulica s ponovljeno parcelacijo, ki se je iztekla v obzidju. V trgu je Marijino znamenje in tri kapelice. Na severnem obrobju trga stoji nadžupnijska cerkev sv. Jerneja, vzhodno od naselja pa cerkev sv. Hijacinte.
V novejši dobi se je naselje razširilo proti jugu. Na severu so meje srednjeveškega trga ohranjene in se skupaj z območjem grajskega parka iztekajo v obrežne travnike in gozdnata pobočja.
Srednjeveško trško jedro Rogatca je ohranjeno v vseh svojih bistvenih sestavinah: tlorisni zasnovi, parcelaciji, stavbni dediščini, višinskem gabaritu, dominantah. Ima vrednost kulturnega spomenika.