Kje se nahajamo?

Galerija (2)

Nadžupnjiska cerkev sv. Jerneja je bila pozidana v letih 1738-1743. Notranjščino krasijo v celoti obnovljene freske celovškega slikarja Jožefa Ferdinanda Fromellerja in oltarne slike Valentina Metzingerja, Antona Lerchingerja in Nikolaja Mašukova. Oltarji in prižnica so delo Jožefa Stauba in domače rezbarske delavnice Mersi. Cerkev sodi med kvalitetnejše baročne sakralne objekte na Slovenskem.

Podružnična cerkev sv. Hijacinte (1730-38) stoji na sosednjem hribu, le streljaj od Sv. Jerneja. Je primer celovite baročne arhitekture in edina cerkev na Slovenskem, posvečena tej svetnici. Odlikuje jo izredna akustika. Notranji ambient ustvarjajo trije lepi baročni  oltarji s kvalitetnimi slikami J.F. Fromillerja, prižnica in obnovljene Janečkove orgle (1743).

Podružnična cerkev sv.Jurija je najstarejša med tukajšnimi cerkvami, saj jo pisni viri omenjajo že v 15.stoletju. Doživljala je številne gradbene posege. Najstarejši je poznogotski prezbiterij in prvi del ladje. V cerkvi so ohranjene orgle s štirimi registri iz 19. st., kot izdelke domačih glažut pa je dragocen lestenec iz sredine 19. stoletja.


PODRUŽNIČNA CERKEV SV. DONATA
Podružnična cerkev sv. Donata je stala prvotno prav na vrhu Donačke gore, ki je dobila ime po tem svetniku. Zaradi številnih poškodb ob nevihtah in usodnem udaru strele leta 1741, ko je umrlo v njej 59 romarjev, so zgradili današnjo cerkev (1756-80) ob južnem vznožju gore. H kvalitetni notranji opremi sodita zlasti oltarni sliki sv. Donata in sv. Izidorja, ki jo pripisujejo rogaškemu slikarju Antonu Lerchingerju.

Župnijska cerkev sv. Roka ima kot nekdanja podružnica prvotne rogaške župije svoje začetke že v davnem letu 1625. S kasnejšimi dozidavami in preureditvami je dobila tekom stoletij sedanjo podobo. Likovna oprema v cerkvi nima posebne vrednosti, ohranjen je ročno izdelan, lesen lestenec, celotna notranjščina pa ravno  s svojo preprostostjo ustvarja ambient prijetne domačnosti.


KAPELE IN KRIŽI

KRIŽ NA DONAČKI GORI
Križ na Donački gori stoji na srednjem, najvišjem vrhu Donačke gore (883 m). Prvotni križje bil postavljen leta 1934 v spomin na 1900-letnico Kristusove smrti. Leta 1952 je bil žal porušen. Zamisel o ponovni postavitvi kiža se je uresničila šele po osamosvojitvi Slovenije v letih 1991-92.

MARIJINO ZNAMENJE
Marijino znamneje stoji sredi zelenice na trgu. Postavljeno je bilo leta 1689 v spomin na kugo, ki je v letih 1646-1652 morila na širšem rogaškem območju. Kamniti kip Marije z detetom v naročju je pozlačen in je bil nazadnje restavriran leta 2006.

ZNAMENJE SV.JANEZA NEPOMUKA
Znamneje sv. Janeza Nepomuka se nahaja pod cerkvenim obzidjem. Prvotno znamneje je bilo postavljeno v 18. stoletju ob mostu čez Draganjo. Sedanji kip iz peščenjaka (1911) prikazuje svetnika z značilnima atributoma (križ in palmova vejica v rokah).

EINFALTOVA KAPELA
Einfaltova kapela (1669) stoji ob cesti ob severnem izhodu iz trga. Njena znamenitost je znamenje, ki sodi med najstarejše pri nas: leseni kip Kristusa, ki sedi na podstavku in si z desno roko podpira glavo. Ikonografska podoba "sedečega "ali hrvaškega "Kristusa je značilna za sotelsko območje.