RSS
Imate vprašanje?
Priporočeno branje
Kje se nahajamo?
Muzej na prostem
Muzej na prostem v Rogatcu je doslej največji muzej na prostem v Sloveniji in ima zaradi izjemnih kulturnih, etnoloških, krajinskih in zgodovinskih lastnosti izjemen pomen za celotno Slovenijo. Leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (UL RS 81/99). V njem je predstavljeno življenje in delo kmetov in obrtnikov 19. in začetek 20. stoletja z območja Rogatca, predvsem s pobočij Boča, Donačka gore in Maclja. Muzejska zbirka na prostem ohranja ljudsko stavbno dediščino in kulturno izročilo Posotelja iz časa od preloma 18. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja tvorijo izvirne stavbe in rekonstrukcije obrniških ter gospodarskih objektov, ki so jih posatvili v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja na izbrani lokaciji v neposredni bližini zgodovinskega trga Rogatec. V Rogaškem muzeju vas bo navduševala Šmitova stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje "štala", dvojni vezani kozolec "toplar", svinjak "štalunci" in vodnjak "štepih na čapljo", nato pa še rekonstrukcija čebeljnjaka, viničarske hiše, brajd, kovačije in "lodna", podeželske trgovine iz 30-ih let 20. stoletja. Na razširjenem območju je rekonstrukcija kamnarske bajte s stalno razstavo o nekoč cvetoči kamnoseški obrti.
Poleg razstavljenih stavb in opreme v muzeju prirejajo aktivne etnološke delavnice, na katerih obiskovalcem predstavljajo delo, življenje in običaje naših prednikov.
Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod Jedro muzeja tvorijo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen 7 km od Rogaške Slatine). Prestavitvi stanovanjske hiše so sledili gospodarsko poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak štalunci, nato pa še rekonstrukcije - vodnjak štepih na čapljo čebelnjak, viničarska hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let 20. stoletja, strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje. V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program aktivnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila (pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na hoduljah). V muzeju se veliko dogaja, največkrat ob sobotah in nedeljah. Pri tem gre največkrat za "muzejske" dejavnosti: Žulike moje babice (paka kruha v Šmitovi hiši); Stara mama/stari ata so mi povedali so mi povedali (prikaz domačih obrti in opravil); Nit čez nit,... ali kako nastane nit; Likof na taberihi (prikaz mlačve žita v avtentičnem okolju). Na tradicionalni etnografski prireditvi Likof na taberhi predzadnjo soboto v juliju prikažejo mlačev s cepci in na gepelj s kravjo vprego v avtentičnem okolju. Združujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom. Strokovnjaki že pripravljajo načrte za razširitev muzeja. Kamnarska bajta z muzejsko razstavo o tradicionalni kamnoseški obrti, sodarska delavnica, domačija manjšega kmeta, vinograd in sadovnjak s sušilnico sadja bodo ob etnološki zbirki orodja in opreme v obstoječih objektih še bolj živo ponazorili življenje ter šege in navade kmečkega prebivalstva tega dela Slovenijee bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta.
IZDELKI ROKODELCEV IN NARAVE:
INFORMACIJE:
- Zavod za kulturo, turizem in razvoj
Pot k ribniku 6
3252 Rogatec
Tel; +386 3 818 62 00
Faks: 03/818 62 06
E-pošta: muzej.rogatec@siol.net
www.rogatec.si
- Turistično informacijski center
tel. 03/810 72 86
faks: 03/810 72 87
e- pošta: tic.rogatec@siol.net
www.rogatec.si
ODPIRALNI ČAS MUZEJA:
1. april - 1. novembra od 10. do 18. ure (torek - nedelja in prazniki )
Poleg razstavljenih stavb in opreme v muzeju prirejajo aktivne etnološke delavnice, na katerih obiskovalcem predstavljajo delo, življenje in običaje naših prednikov.
Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki je bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dediščino subpanonskega tipa in kulturno izročilo ljudi, ki so živeli na območju južno od Donačke gore in Boča v času od 19. do sredine 20. stoletja. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom. Je znanstveno zasnovan kulturni spomenik državnega pomena pod Jedro muzeja tvorijo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških in gospodarskih objektov, ki so jih postavili na izbrani lokaciji ob izhodu iz zgodovinskega trga Rogatec (oddaljen 7 km od Rogaške Slatine). Prestavitvi stanovanjske hiše so sledili gospodarsko poslopje štala, dvojni vezani kozolec toplar in svinjak štalunci, nato pa še rekonstrukcije - vodnjak štepih na čapljo čebelnjak, viničarska hiša, brajde, kovačija in lodn, podeželska trgovina iz tridesetih let 20. stoletja, strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Celje. V muzeju je poskrbljeno za organizirano vodenje, ob tem pa izvajajo zanimiv pedagoški program aktivnih etnoloških delavnic za mladino in odrasle, muzejske demonstracije in učne delavnice domačih obrti, kmečkih opravil in kulturnega izročila (pletenje iz ličja in šibja, ročno tkanje, kovaštvo, kamnoseštvo, kuhanje in lupljenje vrbovega šibja, velikonočne butare in košarice iz testa, božične šprudle, piščali iz lubja, peka kruha, hoja na hoduljah). V muzeju se veliko dogaja, največkrat ob sobotah in nedeljah. Pri tem gre največkrat za "muzejske" dejavnosti: Žulike moje babice (paka kruha v Šmitovi hiši); Stara mama/stari ata so mi povedali so mi povedali (prikaz domačih obrti in opravil); Nit čez nit,... ali kako nastane nit; Likof na taberihi (prikaz mlačve žita v avtentičnem okolju). Na tradicionalni etnografski prireditvi Likof na taberhi predzadnjo soboto v juliju prikažejo mlačev s cepci in na gepelj s kravjo vprego v avtentičnem okolju. Združujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z načinom življenja kmečkih ljudi v preteklosti, z njihovim materialnim in duhovnim svetom. Strokovnjaki že pripravljajo načrte za razširitev muzeja. Kamnarska bajta z muzejsko razstavo o tradicionalni kamnoseški obrti, sodarska delavnica, domačija manjšega kmeta, vinograd in sadovnjak s sušilnico sadja bodo ob etnološki zbirki orodja in opreme v obstoječih objektih še bolj živo ponazorili življenje ter šege in navade kmečkega prebivalstva tega dela Slovenijee bil l. 1997 nominiran za evropski muzej leta.
IZDELKI ROKODELCEV IN NARAVE:
INFORMACIJE:
- Zavod za kulturo, turizem in razvoj
Pot k ribniku 6
3252 Rogatec
Tel; +386 3 818 62 00
Faks: 03/818 62 06
E-pošta: muzej.rogatec@siol.net
www.rogatec.si
- Turistično informacijski center
tel. 03/810 72 86
faks: 03/810 72 87
e- pošta: tic.rogatec@siol.net
www.rogatec.si
ODPIRALNI ČAS MUZEJA:
1. april - 1. novembra od 10. do 18. ure (torek - nedelja in prazniki )
