Kje se nahajamo?

Donačka gora je izjemna po svoji strmi stožčasti obliki in legi ob vzhodni meji alpskega sveta. Znana je po čudovitem razgledu, ki se odpira na vse strani: v Haloze, na Dravsko in Ptujsko polje, v Hrvaško Zagorje in Posotelje.

Zahodno od nje je več kot 200 m nižji in podoben greben Ženčaj (616 m), na vzhodu pa skoraj 150 m nižji in bolj kopast Resenik (735 m). Kadar govorimo o Donački gori, imamo tako v mislih tri visoke hribe, ki so zaradi velikih višinskih razlik videti kot prave gore.

Posebnost Donačke gore je izredna pestrost rastlinstva. Ker se podolgovata Donačka gora razteza od vzhoda proti zahodu, je razdeljena na toplejši, prisojni, južni del in hladnejši, osojni, severni del. Tako na severni strani prevladujejo hladnoljubne alpske rastline, ki potrebujejo manj toplote ali več vlage, na primer praprot jelenov jezik, smreka, kresničevje, alpski nagnoj in številne druge rastline. Na južni strani pa dobro uspevajo toploljubne rastline, na primer pravi kostanj in hrast cer. Značilna je višinska pasovitost rastlinstva.

Posebna znamenitost Donačke gore je 27 ha velik naravni rezervat, ki je kot pragozd zavarovan od leta 1965. V Sloveniji so le trije bukovi gozdovi s pragozdnim značajem. Po njegovem zahodnem delu vodi urejena planinska pot od planinskega doma na greben gore. Donačka gora slavi tudi po rastlinskih posebnostih, ki jih drugje ni. Na skalnih stenah in policah prisojne strani gore je v Sloveniji edino nahajališče juvanovega netreska.