RSS
Galerija (1)

Gruska jama

Gruska jama



Gruska jama leži v osrčju zavarovanega območja Kozjanskega regijskega parka in se nahaja tik ob cesti, ki pelje iz Kozjega proti Bučam.Že leta 1988 je bila vključena v Inventar najpomembnejše naravne dediščine, danes pa je geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena, katere območje je veliko 17,5 ha.Jama se nahaja na območju Nature 2000, zato je njeno vitalno stanje nujen pogoj za uspešno prezentacijo mednarodno pomembnega naravovarstvenega območja. Kljub naravovarstvenemu pomenu pa je le-ta dolga leta služila kot divje odlagališče odpadkov, katerega sanacija je pod vodstvom Kozjanskega parka ter ob pomoči Občine Kozje, jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda in Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina potekala kar nekaj let.Gruska je kraška izvirna zatrepna dolina, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno. Nastala je najverjetneje z udorom jamskega stropa. Po previsni steni občasno teče voda, ki predstavlja izvir potoka Gruska. Izvir v steni je posledica ponikanja vode iz vodotoka na površju, saj ima najverjetneje povezavo z vodotokom, ki teče nekoliko višje v smeri Kozje–Buče. Zaradi erozije je izvir večinoma zasipan, njegovo točno lokacijo lahko vidimo le še ob večjih padavinah.

Jama, ki se nahaja ob prelomu v plastovitem miocenskem apnencu, kaže značilne oblike suhega vodnega rova. Rov je močno erodiran. V končnem delu rova, kjer so si življenjski prostor našle kobilice, se že kažejo oblike sekundarnega zakrasevanja. Tu se nahaja nekaj kapnikov in sigastih površin. Skupna dolžina jame je 22 metrov, višinska razlika pa znaša 2 metra.

Kamenje na dnu jame, kolikor ga še niso zasuli plazovi, dokazuje, da pod zemljo še vedno ležita vas in stari grad. Skozi luknjo, iz katere priteče ob deževnem vremenu voda, se da zlesti v obširno podzemeljsko votlino, v kateri je svoje dni nekdo našel prav čudne stvari. Zagledal je ljudi, ene sedeče pri kosilu, drugi so ležali po tleh, a vse je bilo mrtvo, okamenelo.Znan pa je zadnji prebivalec te jame. To je bil samotar Valentin Podstenšek, znan tudi kot Eremit Valentin, ki si je leta 1936 izbral ta prostor za svoje prebivališče, kjer je v samoti premišljeval o svojem lahkotnem življenju. Jama mu je dajala navdih za pesnjenje, po čemer je tudi bil znan. Ljudem je ostal v spominu kot gruskojamski puščavnik in posebnež.