RSS

Uspešno zaključene delavnice

 

Na Dobrni, v Šentjurju, v Slovenskih Konjicah in v Zrečah so v okviru projekta Bioregija-regija naravne pestrosti potekale informativno-izobraževalne delavnice v organizaciji Razvojne agencije Kozjansko v sodelovanju z Mednarodnim centrom za ekoremediacije, Kozjanskim parkom, Okoljsko raziskovalnim zavodom in Kmetijsko svetovalno službo iz Slovenskih Konjic.

 

Delavnica na Dobrni

 

Predavateljice so predstavile projekt Bioregija - regija naravne pestrosti, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt želi prispevati k ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja in jo v povezavi z drugimi vsebinami vključiti v turistično ponudbo območja.

 

Delavnica v Šentjurju

 

Udeleženci delavnic so se seznanili še z izzivi za izboljšanje možnosti za samooskrbo s hrano s primerom mobilne tržnice, z modelom ekoturizma, ki gradi na treh temeljih - na doživljajskem ekoturizmu naravne in kulturne dediščine, na turizmu ekološkega kmetijstva, na poslovno-izobraževalnem ekoturizmu. Predstavljen je bil primer sonaravnega in celostnega urejanja okolja z ekoremediacijami in trženje izdelkov in storitev na podeželju, s prireditvijo Kozjansko jabolko kot primerom dobre prakse. Predstavnica Kmetijsko svetovalne službe je pojasnila nove in hitro spreminjajoče se pogoje za registracijo dopolnilnih dejavnosti.

 

Delavnica v Slovenskih Konjicah

 

Predavateljice in udeleženci delavnic so enotnega mnenja, da ima območje 7 občin, ki so vključene v projekt Bioregija - regija naravne pestrosti, zelo dobre izhodiščne možnosti za razvoj ekoturizma in podeželskega podjetništva, temelječega na dobro ohranjeni naravni in kulturni dediščini ter kakovostnih okoljskih parametrih in okoljsko osveščenih prebivalcih bioregije, ki se zavedajo bogatih potencialov območja od Pohorja do Bohorja, ki jih s ponosom pokažejo turistu, da doživi, okusi in se rad vrača v bioregijo.

 

Delavnica v Zrečah

 

Odgovori na zastavljena vprašanja na delavnicah:

  • Ali je možna registracija dopolnilne dejavnosti - ljubiteljska reja drobnice (nimam lastne zemlje, v najemu imam cca 1 hektar, imam status kmeta)?

Reja drobnice NI dopolnilna dejavnost, ampak osnovna kmetijska dejavnost. Na 1 ha kmetijskih površin (domnevam, da gre za travnik), lahko redite 7 do 10 ovac, reja mora biti registrirana pri veterinarski organizaciji.

(Odgovorila je Andreja Marguč Kavc, KGZS - Zavod CE, Izpostava Slovenske Konjice)

 

  • Konkretna navodila za izdelavo rastlinske čistilne naprave (RČN) v lastni režiji - ali je to možno?

Obstoja vrsta priročnikov (predvsem tujih) za izdelavo RČN tudi v lastni režiji. Mi  takšni izdelavi nismo najbolj naklonjeni  brez osnovne projektne dokumentacije in strokovnega nadzora.

Narejen mora biti vsaj idejni projekt. Prihajalo je namreč do prevelikih poenostavitev in s tem napak, katerih posledico pa je izkoriščala konkurenca. Izdelava je možna pod strokovnim vodstvom.

Postopek gradnje individualne rastlinske čustilne naprave (datoteka v obliki Word, 3 MB)

(Odgovoril je prof. dr. Danijel Vrhovšek, Limnos d.o.o., e-naslov: info@limnos.si)

  • Katere so močvirske rastline, ki so v rastlinskih čistilnih napravah?

Najpogosteje uporabljene močvirske rastline so Trst, Ločje, Šaši, Rogoz. V primeru da RČN služi tudi kot okrasni element / vrt, pa tudi razne močvirske perunike, Meta itd.

(Odgovoril je prof. dr. Danijel Vrhovšek, Limnos d.o.o., e-naslov: info@limnos.si)

  • Kaj pomeni sonaravna ureditev golf igrišč?

Največji problemi golf igrišč so:  degradacija okolja (monokulture) uporaba gnojiv in pesticidov (ogrožanje podtalnice), ogromne količine vode in frekvenca prometa in ljudi.

 

Sonaravna ureditev golf igrišč je v naslednjem:

  • Racionalna raba vode (recikliranje) - lagune, mokrišča kot sestavni del igrišča hkrati pa kot akumulatorji vode in samočistilni sitemi inpovečanje biotske raznovrstnosti. Sem se lahko izteka tudi odpadna voda iz RČN, ki služi za čiščenje odpadnih voda iz spremljajočih objektov.
  • Minimalna uporaba gnojiv in farmacevtskih izdelkov (posebno na ali v bližini zaščitenih območjih).
  • Na predvidenem igrišču se izkoristijo in zaščitijo vsi naravni ekosistemi ali naredijo novi, da popestrijo biotsko raznovrstnost.
  • Pod parkirišči je lahko akumulacija in čiščenje vode.
  • Bližnja zavarovana območja (ptice, biotope, redke ali ogrožene vrste je treba zavarovati z blažilnimi conami.
  • Itd.

 To je le nekaj najpogostejših možnosti.

Je pa potrebno za vsako igrišče predvideti specifičnosti in jih z ERM omiliti ali odpraviti glede na lokalne razmere in zahteve.

(Odgovoril je prof. dr. Danijel Vrhovšek, Limnos d.o.o., e-naslov: info@limnos.si)